• Zahtevnost poti: 1 - lahka pot
  • Prometnost poti: 1 - neprometna pot

Biti tekmovalec v kolesarski kategoriji enduro ali pa se zgolj spustiti po lokalnem hribu sta dve povsem različni zadevi. Kakorkoli pa pogledamo, obe skrajnosti zahtevata nekaj skupnih veščin, ki nam bodo pomagale in nam omogočile več kot zgolj preživeti na kolesu. Prebiti dan v sedlu, tudi po več kot 30 minut na neravninskem terenu naenkrat (predvsem pri spustu), je zahtevno. Potrebno je veliko moči, veliko fokusa in imeti kar nekaj znanja, pridobljenega iz izkušenj. Ko se bodo vsi dejavniki poklopili bomo lahko uspešno krmilili po razgibanem terenu.

Že rekreativno enduro kolesarstvo je zahtevno, ko pa k temu dodamo še dirko s časom, se vse skupaj še nekoliko stopnjuje. Potrebovali boste več kot zgolj najboljše kolo na tržišču. V prvi vrsti je to kondicijska pripravljenost, znanje, fokus in pravo dodatno opremo. V članku vam bomo skušali prikazati nekaj veščin, ki vam bodo pomagale k boljšim rezultatom. Pravilna drža na kolesu je osnova praktično vseh elementov in ovir, s katerimi se srečujemo pri kolesarjenju izven cest. Aktivni položaj pomeni sproščeno-aktivno držo v 7 točkah. Zakaj sproščeno-aktivna: s pokrčenimi rokami in nogami ter sproščenim telesom si zagotovimo optimalno blaženje neravnin in »mehko« vožnjo. Aktivnost uporabimo takrat, kadar želimo izvesti nek element (npr. energična vožnja v zavoju) ali odpeljati določen odsek (npr. vožnja čez koreninaste pragove). Z aktivno držo imamo težišče v centru kolesa, položaj telesa je prav tako centralen – s tem lahko reagiramo v vse smeri, kadar je to potrebno. Npr. obremenimo sprednje kolo v zavoju, ali pa ga dvignemo čez oviro, spustimo telo k tlom in povečamo oprijem, ali pa se dvignemo in razbremenimo kolesa. No, pa pojdimo lepo po vrsti.

START

Doseči hiter in močan start pogosto predstavlja razliko ali boste končali prvi ali nižje po razvrstitveni lestvici. Mišični spomin (Muscle memory) igra tu pomembno vlogo. 10 minut pred startom vadite hitre 20 sekundne starte na položnem terenu, saj s tem sprostite telo in umirite napetost pred tekmo. Na startu postavite pedala v t.i. Power Pedal Position. Če uporabljate SPD pedala, se naučite držati ravnotežje na obeh nogah in držanje sile teže na zadnjem kolesu. Tako zmanjšate trenje pri izpeljavi in si zagotovite hitrejši start. Pri t.i. flat pedalih se lahko poslužite iste tehnike ali pa postavite pedala v t.i. 2′ clock pedal position (kot da urni kazalec kaže na 2 uro) kjer imate močnejšo nogo spredaj in pripravljeno na hiter odriv. Nato je na vas, da si poiščete najbolj čisto linijo, kjer je oprijem podlage najboljši in primeren za hiter start.

IZBOR LINIJE

Dober izbor linije vam bo omogočal ohranjanje hitrosti in vam s tem ohranjal energijo za sekcije poti, kjer boste potrebovali več poganjanja pedal. Glavo držite v vsakem trenutku čim višje. Če gledate daleč naprej boste imeli več časa za paniranje izpeljave linije in bolj tekočo linijo. Ne osredotočajte pogled predolgo na skale in korenine. V kolikor boste predolgo stremeli v njih vas bo podzavest odpeljala prav proti njim. V ostre zavoje zapeljite bolj na široko, saj s tem ko naredite zavoj nekoliko večji, boste ohranili višjo izvozno hitrost iz zavoja. Neprestano iščite čisto in ravno linijo, da ohranite moment. Hitrost določite dovolj zgodaj. Če boste lahko izpeljali zavoj brez zaviranja, boste prišli iz zavoja z višjo hitrostjo. Vedite da vas agresivno zaviranje in nato močno pedaliranje hitro utrudi.

TEKOČA VOŽNJA – FLOW

Kot smo že omenili, skušajte najti svoj ritem in minimizirajte močno zaviranje in s tem ohranjajte višjo povprečno hitrost. Pumpanje ali požiranje grbin je ponavadi hitro in tudi bolj varno, kot pedaliranje po neravnem terenu. Stopala imejte veš čas vodoravno poravnana in stran od ovir (kamenje, korenine, štori …) na poti. V kolikor ste napeti in nervozni se bo poznalo na vaši vožnji. Prišlo bo do napak in posledično tudi do padcev. Sprostite se in se prepustite ritmu terena. Morda se vam bo zdelo, da ste počasnejši, ampak tekoča linija je hitra linija. Povežite linijo v celoto. Težje odseke povežite z lažjimi. Če se boste preveč obremenjevali s težjimi odseki, vam bo padla koncentracija in ne bo vam uspelo ohraniti momenta čez celotno linijo.

OSTRI ZAVOJI

Pred tekmo povadite ostre zavoje, saj se vam bo obrestovalo na sami tekmi. Pred zavoji zmanjšajte hitrost, izberite širši vstopni kot, in s tem naredite varen in pravočasen zavoj. Obstaja pravilo, ki pravi: počasi v zavoj, hitro iz zavoja. Pri tem držite glavo pokonci in z očmi spremljate celoten zavoj. V kolikor boste gledali sprednje kolo ne boste videli izhoda iz zavoja in vam posledično tudi ne bo uspelo pravočasno in pravilno izpeljati zavoja. Komolce imejte vaš čas upognjene in držite se nekoliko bolj nizko. Z boki in telesom sledite skozi celoten zavoj in kolo vam bo sledil. Sprednje kolo naj se vrti skozi celotni zavoj, v kolikor boste preveč zavirali, boste zapeljali preko bande ali pa poleteli preko balance.

ABSORBIRANJE SKOKOV

Z absorbiranjem skokov in pravočasnim pristankom na podlago boste ohranili kontrolo in bolj tekočo vožnjo. Do police se pripeljite s primerno hitrostjo, z uravnoteženo telesno držo, pedala morajo biti pri tem ves čas poravnana. Drža glave mora biti pokončna, pogled pa osredotočen na pristanek in na varen izhod. Pri skokih iz polic bodi pozorni na naslednje dejstvo, da v trenutku, ko sprednje kolo zapusti podlago, držite boke nazaj in nizko. Kolo porinite nekoliko pred seboj in naj bo ves čas poravnan z doskočnim terenom. Pritisk na pedala popustite v trenutku, ko zadnje kolo zapusti polico, nato postopoma spustite težo telesa v smeri pristanka. Že pridejo na vrsto stopala, sprostite se in potegnite kolo pod stopala. Roke in noge morajo biti v tem trenutku iztegnjene in pripravljene na absorbiranje udarca. Skušajte pristati z obema kolesoma hkrati, noge naj prevzamejo kar se da veliko absorbiranja od samega stika s podlago. Glavo držite gor in glejte naprej v smeri »traila«.

IZPELJAVA OVINKOV

Vaje za izpeljavo zavojev vam bodo omogočile, da boste hitri n vsakem terenu. Ovinki so tista zadeva, ki je skupna praktično vsem terenom in predvsem enduro tekmam. Nekaj smo o tehniki izpeljava zavoje že omenili zgoraj. Če povzamemo na kratko še enkrat. V ovinkih pokrijte zavore. Hitrost zmanjšate pred samim zavojem in nato tekom izpeljave zavoje ne pritiskajte na zavoro. Glavo imejte ves čas karseda visoko in pogled usmerjen naprej v smeri konca zavoja. Bolje kot boste »prebrali« teren, ki je pred vami, lažje boste lahko načrtovali vaš naslednji odsek. Še en koristen nasvet, skušajte že pred ovinkom izbrati prestave, ki ustrezajo vaši hitrosti izpeljave iz zavoja, saj boste tako lahko kar se da hitro nadaljevali po zastavljeni poti.

V praksi poznamo dva osnovna načina vožnje zavojev: z obračanjem krmila in nagibanjem kolesa. Izbira je odvisna od tipa zavoja in hitrosti, potrebne za izpeljavo:

• Gladki, odprti ovinki in višja hitrost: poudarek na nagibu kolesa.

• Zaprti, ostri ovinki in nižja hitrost: poudarek na zavijanju s krmilom.

TEHNIČNE SEKCIJE

Ob dobro »uglašenem« kolesu in naših sposobnostih smo hitro presenečeni, s kakšno lahkoto in kontrolo lahko kolesarimo po terenu, ne da bi škodovali sebi ali podlagi. Naj poudarimo, da bolj kot se posvetimo osnovam (aktivni položaj in zaviranje), lažji in varnejši je prehod na kolesarjenje po težjem terenu.

Na tehnično zahtevnih delih nam vožnjo občutno olajša spuščen sedež, saj omogoča nižje težišče in s tem boljšo stabilnost. Prav tako imamo več manevrskega prostora za gibanje. Izjemnega pomena je občutek za ravnotežje, kjer si pomagamo z (na)gibanjem telesa, premikanjem bokov, dodatno pa nam vožnjo olajšajo razširjeni komolci in kolena. Tehnično zahtevni deli zahtevajo izbiro optimalne linije, zato je še toliko pomembnejši stalen pogled naprej in »branje« poti. Zlasti na takšnih delih pride do izraza aktivno-sproščena drža s težiščem v središču kolesa (glej aktivni položaj). Za varno in uspešno vožnjo je potrebno istočasno ostati pozoren in osredotočen na pot pred nami, obenem pa ohraniti sproščenost v telesu.

Zato je ključno, da se izzivov lotevamo počasi in postopoma, za učenje tehnike pa izberemo ne pretežak teren. V nasprotnem primeru nas prevzame strah in napetost, v telesu postanemo zakrčeni in zabave je konec.

Pri vožnji navzdol se pogosto srečamo z zahtevnejšimi tipi podlag. Naštetih je nekaj vrst podlag ter primernih načinov za lažjo vožnjo.

Drseča in kotaleča podlaga

• Zavijanje poteka z zamikom.

• Krmilo obračamo počasi, saj reakcije kolesa nekoliko zaostajajo.

• Zaviranje: naj bo brez blokiranja in s previdnim doziranjem.

• Drža je lahkotna, rahlo popustimo prijem krmila, naj “pleše” pod nami.

Mokra in blatna podlaga

• Za manevre izkoristimo lažje dele poti: do ovir pridemo pravokotno in razbremenimo kolo.

• Izogibamo se nenadnim in sunkovitim gibom, saj poslabšajo ravnotežje. Ključno je ohraniti sproščeno držo.

• Zaviranje naj bo z občutkom: hitrost zmanjšamo še pred težjimi deli in slednje odpeljemo brez zaviranja.

Korenine

• Čeznje dvignemo sprednje kolo ali ga nekoliko razbremenimo.

• Mirno in pazljivo zavijamo oz. nagibamo kolo.

• Mokre korenine predstavljajo svojevrsten izziv, do njih pripeljemo karseda pravokotno, nato pustimo zavore pri miru.

• Na znanih in preglednih odsekih poti izberemo nižjo vstopno hitrost in korenine odpeljemo brez zaviranja.

Kamnita podlaga

• Pozorni smo na obremenitev sprednjega kolesa (aktivni položaj). Preveč obremenjeno sprednje kolo se na kamnitih delih zatika in povzroča netekočo vožnjo. Še pogostejša napaka je zavzemanje »obrambne« drže s položajem telesa preveč zadaj. Idealno je ohraniti težo na pedalih in pustiti lahkotne roke.

• Čez večje ovire uporabimo poteg krmila k sebi ali navzgor. Alternativa: sprednje kolo porinemo naprej, s tem si zagotovimo nekaj dinamike. Tukaj pride do izraza naše vzmetenje telesa v obliki rok in nog.

• Pri vožnji po kamenju in skalnati podlagi igra veliko vlogo izbira prave, tekoče linije vožnje. Pogled naprej služi za opazovanje poti in izogibanju večjim oviram. Še posebej smo pozorni na štrleče in ostre skale, kjer je večja nevarnost predrtja zračnic ali padcev ob nenadnem zagozdenju kolesa.

Miha Žerovnik (in modrosti različnih avtorjev)

Foto: arhiv Rocky Mountain