Dandanes nam je svet na dlani, saj je potovanje z letalom postalo cenovno dostopno. Le-to v veliki meri izkoriščajo tudi kolesarji s spoznavanjem bolj oddaljenih dežel z balanco v roki. To je lahko kot samostojni turistični podvig ali kot udeležba raznih kolesarskih prireditev. Mika tudi vas, pa ne veste kako se lotiti?

Kako spakiramo kolo? S prtljago sicer ravnajo v rokavicah, ampak ne na nežen način, zato je potrebno kolo čim bolj zaščititi in zapakirati npr. v kovček ali torbo za kolesa. Te so lahko iz trde plastike ali pa mehkejše torbe za kolesa, ki pa znajo biti celo boljše, ker z njimi bolj previdno ravnajo. No, vsaj naše izkušnje do sedaj so take.

Prav tako lahko uporabimo škatlo za transport novega kolesa, ki jih zavržejo v kolesarskih trgovinah, kartonaste škatle se običajno da kupiti tudi na letališču. Če se odpravite na popotovanje s kolesom, je to lahko še najboljša izbira. Po pristanku škatlo zavržete in potem v kolesarski trgovini, pred povratkom domov, povprašate za drugo. Pri škatlah seveda potrebujemo še veliko lepilnega traku.

Kolo je potrebno razstaviti, do kakšne mere, je odvisno od kovčka. Odstranimo pedala, obročnike in spustimo zrak iz gum. Pri nekaterih je potrebno odstraniti sedež, odviti ali sneti krmilo, morda odstraniti menjalnik. Če ne veste vaših dimenzij, si označite višino sedežne opore, preden odstranite sedež oz. vzemite poleg tudi centimeter. Orodje, ki ste ga potrebovali za pakiranje, seveda vzemite poleg, ker ga boste potrebovali, da kolo na cilju sestavite in na povratku spet razstavite. Če imate elektronski menjalnik, preverite baterijo oz. vzemite polnilec. V primeru, da je baterija v sedežni opori in je sedež potrebno odstraniti, se pozanimajte kako se to stori, če niste vešči.

Okvir ovijte z zračno folijo ali pa s peno za zaščito cevi – oboje lahko kupite v tehničnih oz. gradbenih trgovinah. Kolesarske flaše ali bidone namestite v košarice. Vse pritrdite tako, da se ne bo nič premikalo. Koliko reči še lahko date v kovček poleg kolesa, je odvisno od teže. V kartonsko škatlo, ki je že v osnovi lahka, gre seveda več kot v plastični kovček, skupna teža mora biti običajno manj kot 23kg. Z dodatnim plačilom je največja teža lahko 30kg. Najbolj primerno je dati poleg oblačila, ker ne morejo poškodovati okvirja oz. mu celo nudijo dodatno zaščito. Ne pozabite na rezervne zračnice, tlačilko (dovolj bo ena, če vas potuje več). Mi tlačilke ne damo poleg kolesa, če vzamemo običajno, veliko tlačilko, ampak jo damo v drugo torbo, da ne pride do poškodb okvirja. Če imate poleg bombice s kisikom, ki se uporabljajo za hitro polnjenje zračnice v primeru defekta, vam jo lahko na letališču vzamejo ven iz torbe, zaradi varnosti. Poleg vrzite še kakšno cunjo za čiščenje kolesa in olje za mazanje verige. Običajno lahko povsod najdete kolesarsko trgovino, sploh na destinacijah, kjer je razvit kolesarski turizem, zato lahko poiščete pomoč pri sestavljanju kolesa oz. kupite kakšno malenkost, ki jo pozabite doma.

Na letališču imajo poseben oddelek za večje kose prtljage, kjer kolo oddaš in prav tako ga tam prevzameš. Običajno je to ločeno od ostale prtljage. Dobro je, da na letališču po pristanku preverite, če je s kolesom ali s kovčkom vse v redu, ker v nasprotnem lahko zahtevate odškodnino. Potrebno je izpolniti nekaj obrazcev na oddelku za izgubljeno oz. poškodovano prtljago. Običajno odleti kakšen kolešček na kovčku, kakšen drug scenarij pa naj se ne zgodi.

Prileteli ste na cilj, prevzeli ste prtljago in tudi kolo je prišlo! Če ste startali zjutraj in ne predaleč potovali, hitro sestavite kolo in si malo pretegnite noge. Dan bo takoj lepši.