NEPOZABNO KOLESARJENJE OB KOLPI
5. etapa: Petrina – Kostel – Stari trg ob Kolpi – Vinica – Griblje – Podzemelj – Metlika – Jugorje – Novo mesto – Blaženost ob mejni lepotici – Privilegij rezerviran za kolesarje

Povezava do GPS sledi 5. etape -> Klik

 

 
Odkrivanje Slovenije s kolesom je zares svojevrstna uživancija, dvokolesna avantura, odkrivanje posebnosti, ki jih zapečatini v pleh hromečih kubikov mimogrede spregledajo. Na žepnem Petrolovem servisu v Petrini, lučaj od Hrvaške, smo ob nasvetih Petrolovca Željka zajahali svoje jeklene konjičke, medtem ko nas je zvedavo ogledoval domačin.
»A vi znate kako Hrvatje nazivajo kolo?«
»Bicikl?«
»Ne, medžunožno guralo sa ritnim sedalom!«

Bogatejši za lingvistično spoznanje, smo se brez arbitraže »odgurali« do prijetne vasice Fara, ki šteje komaj 30 faranov in potem naprej ob živahni, skrivnostni lepotici Kolpi najprej osvojili Kostel, kjer smo si privoščili prvo kopalniško avanturo. Pretirano ohladili se nismo, saj je imela Kolpa 26 stopinj. Po svoje pa nas je ogrel Kostel s svojim gradom, mogočna trdnjava s petimi stolpi, ki kraljuje na vrhu koničastega hriba. Je drugi največji grajski kompleks v Sloveniji, malo pod njim pa se ponašajo z rekonstrukcijo vislic, ali gavg, kot jim pravijo domačini, ki pa, na srečo naših nepridipravov, niso več v uporabi. Občina Kostel sicer šteje kar 54 vasi, a je le okog 700 prebivalcev, ki živijo s svoj reko in so ponosni na svojo dediščino. Med katere sodi tudi kostevsko šišilo, čumnata nad črno kuhinjo, kjer sušijo suhomesnate izdelke, za sladokusce pa imajo kostevski čušpajs, žolco, kostelsko zrnje, kostelski želodec in po vsej dolini znano kostelsko rakijo.

Kolesariti ob rečni soteski Kolpe je nenadkrliljiv priviligej. Obmejna lepotica, ki izvira v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, je zagotovo ena najlepših slovenskih rek, njena dolina je na velikem delu rečnega toka naravno ohranjena in primerna za razvoj ne ravno množičnega turizma, predvsem za kampiranje, čolnarjenje, raftanje, ribištvo, pa še kaj. Domačini se radi pobahajo, da je to najdaljša slovenska plaža. Dolga dobrih 30 kilometrov. Na sorazmerno ozki cesti, sicer asfaltirani in močno zakrpani, ki se zvija nad Kolpo, je bolj malo prometa in kolesarjenje ne predstavlja vačjih težav. V zaselku Grgelj smo se zaustavili v obcestni domačiji Lobič, s katero že nekaj let upravljata uvožena Korošca, Jožef in Darinka Mravljak.
»Vsako leto je več tujcev, največ Nemcev, ki pripeljejo s seboj kajake in šotore.«
»Kaj pa kolesarji?«
»Vse več jih je. Večina kolesa pripeljejo s seboj in potem kolesarijo tod naokrog. So kar navdušeni.«

Privoščili pa smo si hišno psecialiteto, imenovano lobička, sladica sestavljena iz svežih jagod in borovnic. Ocena: odlično. In seveda pristno žganjico – kostelsko rakijo. Za zdravje, pa ja. Dolina se pri Starem trgu ob Kolpi razširi in teče naprej do Vinice po ozki, kanjonu podobni, do 300 metrov globoko vrezani soteski. Vinica, je naselje nad visoki terasi nad Kolpo in šteje le nekaj več kot dve sto prebivalcev, v Sloveniji pa je najbolj poznana kot rojstni kraj enega največjih slovenskih pesnikov Otona Župančiča. V negovi rojstni hiši je tudi skromen muzej. Kraj pa dandanašji vsako leto zaživi v začetku avgusta z razvpitim Schengenfestom, ki postaja eden največjih slovenskih festivalov za mlade. V štirih dneh se zbere preko 20 tisoč zabave željne mlade generacije. Hrup domačinov sploh ne moti. Ob temnozeleni Kolpi je v vasicah Žuniči in Adlešičih kar nekaj prijetnih kampov, ki so zlasti v poletju povsem zasedeni. Obvezen postanek pa smo si privoščili v Gribljah, kjer zadnja leta domuje Belokranjec številka ena – Toni Gašperič, pisatelj, pesnik, humorist, vsestarnski ustvarjalec in pravakr je praznoval 70 let. V Metliki so mu postavili drevored. Seveda smo ga obiskali. Tudi zaradi soproge Jane, ki peče najbojše pogače v Beli Krajini. In smo se seveda pogovarjali tudi o kolesih
»Ko sem bil jaz mlad, je bilo kolo pravo bogastvo. Moj navečji kolesarski podvig je bil, ko smo bili še mulci in smo šli s prijatelji in jaz s sposojenim kolesom taborit na Hrvšako, v Slunj. Strašno daleč, kakšnih 80 kilometrov, po makadamu. Nepozabna avantura. Prvo kolo sem si kupil, ko sem prišel v službo kot učitelj v metliško osnovno šolo«
– Spremljate kolesarstvo?
»Zaradi našega Janija Brajkoviča in novomških kolesarjev, ki so boljši od Ljubljančanov!«
Naš predlog: Griblje bi morali preimenovati v – Gašperiče! Povprašali smo nekaj domačinov. So – za!

Le slabih pet kilometrov iz Gribelj leži Podzemelj, kjer je največji kamp ob Kolpi, v Podzemlju pa je tudi znamenita gostilna Veselič, kjer je vselej prijetno, v vsakem obdobju in kjer na posebni steni zbirajo podpise znanih Slovencev.
– Imate še špagete s sladoledom?
»Seveda, vedno!«
– Pa česnov sladoled?
»Samo ko je festival česna.«
Andrejo Veselič lahko mirno proglasimo za prvo damo belokranjskega turizma. Skoraj vse življenje je v tuirizmu, zadnje štiri leta pa je prevzela domačo gostilno s pol stoletno tradicijo.
– Kako je v Beli krajini poskrbljeno za kolesarje?
»Bela krajina kot destinacija, je super za kolesarjenje, ker je razgibana in na tem območju je na zemljevidu označenih 15 kolesarskih tras.. Vendar pa v naravi niso označene vse, označenih jih je deset. Občina Metlika svojih v naravi še ni trasirala.«
– Kako kolesar pride iz Metlike v Novo mesto?
» Ne bi priporočala, da jo mahne po galvni cesti čez Gorjance, ampak da gre iz Metlike proti Semiču, nad Semičem pa zavije za Stransko vas proti Novemu mestu. Ceste so lepe in manj prometne.«
– Kolesarskih stez Bela Krajina še ne pozna?
»Da bi bila ob glavni cesti še kolesarska steza, tega žal še ni.«

PA ŠE ČEZ VAHTO
Mimo Primosteka, kjer pravkar gradijo novo kamp naselje – ker so starega podrli – smo se pripeljali v Metliko, katero si ne upamo proglasiti za belokranjsko prestolnico, ket je Črnomelj tudi. Metlika je postala živahno gospodarsko, upravno in kulturno središče severovzhodnega dela krajine. Mesto, ki šteje blizu 3300 prebivalcev, se širi po valovitem obrobju na levem bregu Kolpe. Znano je tudi po industriji, predvsem v Rosalnicah blesti Kolpa d.d., močno se je okrepilo tudi vinogradništvo, znana je metliška vinska klet ter metliška črnina. In doživljenski predsednik Kluba prijateljev metliške črnine Mirjan Kulovec. Metliško območje je bilo poseljeno že v prazgodovini kar dokazujejo arheološke najdbe, najbolj znamenita zgradba pa je nedvomno Metliški grad, kjer domuje tudi belokranjski muzej. Na Metliškem gradu je tudi novejši Gasilski muzej, ki so ga odprli ob 100 letnici gasilstva na Slovenskem leta 1969. Poleti so na Metliškem gradu kulturne prireditve Pridi zvečer na grad, ki jih pretežno vodi Toni Gašperič.

Na izhodu iz Metlike je velik Petrolov servis. Čeprav v Beli krajini nihče ni ne lačen ne žejen, pa nam je nekaj dodatne energije v obliki energetskioh ploščiic in Isosatraja prišlo zelo prav, saj nas je čakal vzpon na Jugorje, kjer je za vse kolesarje sveta obvezen postanek v stoletni gostilni Badovinac, kjer izdajajo tudi pasoše za svobodno belokranjsko ozemlje in točijo karapampuli.
»Včasih so mimo nas divjali samo motoristi, sedaj pa za množičnost skrbijo kolesarji!« nam je zaupal Peter Badovinac starejši, belokranjska legenda. »Prav veseli smo novih gostov, ki jih je vsako leto več in nakazujejo nov turistični trend. Največ je naših, vse več pa tudi tujcev.«
»Jim ponudite tudi vaš potni list za svobodno belokranjsko ozemlje?«
»Tujcem ne. Smo enega dali nekemu Francozu, pa je svojega hotel vreči v smeti.«

CILJ V NOVEM MESTU
Po nekaj ovinkih se od Badovinca pripeljemo na Vahto, 614 metrov visok prelaz v osrčju Gorjancev, kjer so včasih domačini oprezali za Turki in vselej imeli pripravljene kresove, ki so zagoreli ob turških vpadih. Ovinkasta cesta nas vodi navzdol mimo restavracije Prepih, ki je največje gostišče daleč naokrog, slovi pa tudi po porokah. Še bolj bo oktobra! Kolesarjenje v Novo mesto ni povsem preprosto, saj se za začetek peljemo skozi večno oblegano trgovsko cono, kjer je vselej veliko prometa. Novo mesto, ki šteje skoraj 23 tisoč prebivalcev, je seveda prestolnica in vsesplošno središče Dolenjske, značilno podobo pa daje mestu sedem gričev. Mimogrede, sedem gričev ima tudi Rim. Novo mesto pa za dolenjske razmere ni prav nič manj pomembno. Na sicer tradicionalno agrarnem območju so že od leta 1960 gradili tovarne, ki so se razvile v močno industrijo. Najbolj znamenit v mestu je Glavni trg, ki so ga zasnovali že v 16. stoletju, po vojni pa postopoma obnovili in ima sedaj svojevrsten reprezentativen videz. Med hišami izstopa Bergmanova lekarna. Vreden ogleda je tudi Rotovž, ki so ga leta 1905 zgradili v novogotskem slogu, pa Frančiškanska cerkev s samostanom iz 15. stoletja in Jakčev dom, kjer je urejena galerija slikarja Božidarja Jakca. Nedvomno pa je zanimiv tudi Dolenjski muzej, saj arheološka zbirka sodi med najpomembnejše na Slovenskem. Na Petrolovem servisu v Novem mestu, na Belokkranjski cesti 3 je bil cilj naše 5. etape. Prihodnjič pa čez Bizelsjko do Rogaške Slatine.