Krožno pot je najbolje začeti na parkirišču pri spodnji postaji pohorske vzpenjače. Tisti, ki so bolj željni akcije in so časovno omejeni, se lahko do Belvija odpravijo kar z vzpenjačo. Karta za potnika in kolo stane 8 €. Sam do vrha raje kolesarim, saj mi je prioriteta kondicijska pripravljenost. Iz parkirišča se odpravimo na najvišjo točko Pohorja, ves čas pa nas ta spremlja po naši levi strani. Na vrhu parkirišča pot nadaljujemo po makadamski poti skozi kratek gozdiček, ki se po 300 metrih konča, zato zapeljemo na ulico ob gozdu. Kolesarimo do vrha ulice, kjer zavijemo levo na Bezjakovo cesto, tako da imamo Pohorje pred sabo. Po nekaj sto metrih kolesarimo mimo štaba civilne zaščite, nekdanjega obrambnega doma v Pekrah, kjer je leta 1991 Slovenija začela svoj Vojaški upor proti tedanjemu okupatorju. Cesta postane strma, prikolesarimo mimo kmetije, nato se cesta vije skozi gozdiček in kasneje mimo nekaj hiš. Ko prispemo do konca asfaltirane poti, pri znaku zavijemo levo v gozd. Če pogledamo pol celotni trase, je bi prvi del kolearjenja najbolj zahteven, zato v nadaljevanju nikar ne obupajte. Po tej ”glavni” makedamski poti nadaljujemo vse do Belvija. Tik pod vrhom prispemo do cerkve na Bolfenku in čez 200 metrov smo že na parkirišču pri zgornji postaji vzpenjače. Tukaj se lahko okrepčamo in osvežimo, nato pa pot nadaljujemo proti Arehu. Začnemo na asfaltirani cesti Belvi-Areh, a že po 300 metrih skrenemo na desno na gozdno pot. Po 500 metrih vzpona kolesarimo mimo razglednega stolpa, ki je na naši desni. Pri stolpu se pot v gozdu za kratek čas nekoliko zravna in razcepi. Držimo se leve. Čez naslednjih 500 metrov pa imamo na levi vojaški radarski stolp.  Na tej poti, ki poteka po grebenu ostanemo vse do Areha, za kar bomo potrebovali od 30-50 minut. Pot se večkrat strmo spusti in znova vzpne, iz leve in desne pa se nam nekajkrat priključijo stranske poti. Tik pod vrhom prikolesarimo do akumulacijskega jezera in čez 5 min smo pri hotelu Areh. Tukaj se začne adrenalinski del. Pod hotelom na levi strani smučišča pri hišici imenovani ”Bajta” zavijemo v gozd.

Tukaj je bil v letu 2016 štart kolesarske enduro dirke v seriji: slo enduro for fun. Kljub ”spuštaški” naravi je ”trail” primeren tudi za manj vešče kolesarje, saj je večji del precej položen. Na zgornjem delu dvakrat prečkamo smučarsko povezavo, širšo makadamsko pot in nadaljujemo po gozdu.

Pot je vse leto dobro vidna, edini nekoliko zabrisan del nas čaka za prečkanjem gozdnega ”kanala”, kjer zavijemo desno, čeprav nas zlahka zavede naravnost.

Tik preden se pripeljemo na križišče ceste Ruše- glažuta, se pot strmo spusti za nekaj zavojev. Na makadamski poti zavijemo levo v smeri koče Cojzerice, kot nam kaže lesena tabla,

 

nato pa jo po 50 metrih zapustimo  in zavijemo desno v gozd ter se držimo desne, kjer se nadaljuje ”trail”.  Na začetku je nekoliko težje viden, zato bodite pozorni, saj nas bel makadam nanesen iz poti lahko zavede.

Po kratkem gozdnem odseku znova prečkamo  makadamsko pot in nadaljujemo naravnost  v gozd, kjer je pot dobro vidna, držimo se desno ob spomeniku.

Tukaj je pot zelo široka, na razcepu pri borovnicah pa vam prepuščam izbiro, katero smer boste izbrali (slika 7), meni je ljubša leva, se pa po 200 metrih poti spet združita.

Na naslednjem razcepu dveh gozdnih kanalov se držimo levo in prispemo do stare pohorske kmetije.

Obvozimo jo po levi in se priključimo na makadamsko pot in ji sledimo do velikega kupa hlodovine. Tukaj se makadamska pot priključi na asfaltirano cesto, ki jo prečkamo in se spustimo naravnost čez travnik. Na koncu travnika nam izhod na cesto preprečuje podrto drevo, čez katerega bo potrebno dvignit kolo, tisti bolj vešči pa ga lahko tudi preskočite. Zapeljemo na cesto, ki se nam priključi iz desne in se spustimo po njej. Čez dober kilometer znova zavijemo v gozd, kar je označeno z oranžno puščico na asfaltu.

Po tem gozdnem odseku znova prispemo na makadamsko pot in nato na asfaltirano, po kateri se spustimo do centra Ruš. Vmes lahko sicer še enkrat zavijemo v gozd, pri oranžni puščici (slika), vendar vam zaradi privatne posesti prepuščam lastno presojo. V vsakem primeru na glavni cesti zavijemo desno, kjer je tudi modro označena kolesarska pot, ki poteka med hišami vzporedno z glavno cesto Maribor-Ruše. V Bistrici ob Dravi kolesarska pot prečka omenjeno cesto, vendar mi ostanemo na njej in kolesarimo do Limbuša, kjer na rondoju zavijemo levo v smeri Peker. Čez 2,5 km prikolesarimo do rondoja pri grilu Ranca in ponovno zavijemo desno, v smeri Pohorske vzpenjače. Čez slab kilometer prispemo do parkirišča, kjer smo začeli. Verjamem, da vam bo pot všeč, le dovolj časa si morate vzeti, saj celotna tura z začetkom na parkirišču traja 4 ure. Če začnem pri zgornji postaji žičnice pa slabe 3 ure.