Vsakoletna “must do”, najtežja in tura z najlepšimi razgledi daleč naokoli.

Štartam zgodaj zjutraj pri jezeru Jasna in se usmerim proti Vršiču. Skoraj takoj se cesta strmo vzpne in strmina ne pojenja do vrha prelaza. Cesta je večinoma asfaltirana le v ključih (serpentinah) je tlakovana z granitnimi kockami, ki že tako težak vzpon naredijo še težji. Tukaj velja poudariti, da če se gre na “izlet” opisane ture je treba začeti počasi, ker najhujši vzpon šele prihaja in je pred nami še 100 km pritiskanja na pedala.

Na vzponu na Vršič se peljemo tudi mimo slavne Ruske kapelice, na eni izmed serpentin lahko vidimo nešteto možicev, ki jih turisti postavljajo iz kamenja, prav tako se pa da videti Ajdovsko deklico v steni Prisojnika.
Ko prisopihamo na vrh nas lepša cesta v ključih pelje v dolino Trente kjer vseskozi sledimo reki Soči…vsekakor najlepša reka in dolina v Sloveniji in se jo splača obiskati. Peljemo se tudi mimo trdnjave Kluže.

Ko pridem do Loga pod Mangartom se ustavim na pavzi in opazujem svoj naslednji cilj, ki se že vidi v daljavi oz. bi bilo bolje reči v višavah, kajti iz Loga pod Mangartom do Mangartovega sedla je samo 17 km,  a cesta se dvigne za 1400 višinskih metrov, zato je počitek tukaj na mestu.

Ko spet zajaham kolo me cesta vodi skozi Strmec in nato za novim mostom čez Mangartski potok na desno v najtežji del vzpona. Od tukaj nas čaka 12 km skozi 17 zavojev in 5 tunelov do najvišje točke, najvišje ležeče ceste v Slovenije na 2055m. Vseskozi nas obdajajo čudoviti razgledi in bi bil kar greh, če se ne bi malo ustavil in občudoval pokrajino.

Sledi spust po isti poti do mosta čez Mangartski potok, kjer zavijemo desno, mimo še ene trdnjave proti mejnemu prehodu Predel. Od tukaj se spustimo mimo Rabeljskega jezera skozi vas Rabelj, kjer so včasih kopali svinec in cink, mimo Trbiža, Rateč nazaj v Kranjsko goro, kjer se po napornem dnevu namočim v ledeno mrzli Jasni.

Za 110 km, 2850 metrov vzponov ponavadi porabim okoli 7 ur ampak, saj nismo na tekmi, zato si ta “izlet” vzamem zelo “na izi”.

Boštjan Berlec – Keki