• Pokrajina: Gorenjska
  • Kilometrina: 85 km
  • Čas ture: 5 h
  • Višinska razlika: 2000 višinskih metrov

Ena najlepših tur na sončni strani Alp. Ne glede na to ali pot začnete iz Kranjske gore ali iz Bovca. Celoten  krog je dolg 85 km, kar pomeni 4 – 5 ur kolesarjenja. Če pa vam je naklonjeno tudi vreme in vas kosilo ne čaka na mizi, potem pa z lahkoto naredite še kak dodaten kilometer. In sicer v Planico, na Belopeška jezera in Mangart. To pot potem podaljša za približno 40 km oziroma 2 – 3 ure, a se vseeno resnično obrestuje.

V primeru da začnemo v Kranjski Gori in nas pričaka lepo jutro … je že to tako lepo, da ne rabimo iti nikamor … pa vseeno. Usmerimo se proti Podkorenu in Ratečam, po lepi kolesarski progi. Ker čas ni naš gospodar, zavijemo levo proti Planici. Tam nas pričaka na novo urejen nordijski center s skakalnicami, kjer na umetni podlagi skakalci skačejo tudi poleti, smučarski tekači pa lahko tečejo v kleti z umetnim snegom. Hiter spust navzdol do Rateč, kjer nas zadnja Petrolova črpalka postreže še s Kavo na poti in rogljičkom. Nadaljnjih par ur bo bolj kriza. Po kolesarski se podamo čez mejo proti Trbižu. Malo čez mejo je že odcep levo proti Belopeškim jezerom. Dve čudoviti jezeri sta zgolj par kilometrov oddaljeni v zaprti dolini nad katero se vzpenja pobočje Mangarta. Če pogledamo proti desni strani Mangarta, vidimo sedlo, s katerega bomo čez par ur vožnje gledali nazaj dol prav na ti dve jezeri.

Sledi spust nazaj na glavno cesto, levo in proti Trbižu. Malo pred mestom pa zavijemo levo proti Bovcu, Sloveniji, Sella Nevei. Po ozki dolini se počasi vzpenjamo mimo rudarskih naselij in kaj kmalu pridemo do čudovitega Rabeljskega jezera, kjer se lahko tudi ”malo” ohladimo (voda je namreč mrzla ko hudir tudi v največji pripeki).

Prav pri jezeru pa se začne vzpon na Predel. Do vrha so zgolj 4 ovinki in kaj hitro ste na 1100 m visokem mejnem prelazu ter ponovno na sončni strani Alp. Takoj na drugi strani, po kakih 2 km, je že odcep za Mangart. Če smo že tukaj, bi bil greh se ne povzpeti na njegovo sedlo, do koder vodi asfaltirana cesta. Vzpona je za cca. 12 km, ki nič kaj dosti ne popušča. Sprva skozi gozd, nato nad gozdno mejo skozi predore in podore, dokler na levi ne zagledate koče, vendar kar nadaljujte naprej do krožne ceste, ki vodi čisto pod vrh sedla. S sedla pa lahko pogledate na drugo stran do Belopeških jezer in še daleč naokrog.

Spust nazaj je adrenalinski, do ceste pod Predelom, levo proti Bovcu, mimo trdnjave Kluže do Loga, kjer moramo zaviti levo v dolino Trente. To je zgolj 2 km pred Bovcem, tako da vam ne vzame veliko časa, če se greste tja malo okrepčat, saj potem po Trenti navzgor spet ni pretirano veliko priložnosti. Se pa lahko do onemoglosti osvežite z vodo iz kristalno čiste Soče. Ste na višini cca. 420 m, pred vami pa je gorski cilj, Vršič na višini 1600 m. Sprva se dviga zlagoma, ob izviru Soče pa se klanec postavi pokonci in naslednjo uro zagotovo ne boste prav dosti govorili. Premosorazmerno z vloženim delom je tudi zadovoljstvo po doseženem cilju.

Če imate kje v okvirju kolesa zataknjene športne copate, priklenite kolo za drog in stecite še do Slemena, od katerega vas loči 40 minut. Prav toliko pa boste porabili tudi tam, da boste napravili vse posnetke prekrasne narave, ki se razprostira okoli vas. Jalovec s Slemena. Le kdo ne pozna tega čudovitega prizora? Še 40 min nazaj do Vršiča in spust proti Kranjski gori – IN DAN JE POPOLN!!!