Korzika je priljubljen francoski otok pred italijansko obalo. S trajekom pristanemo v Bastii, nato pa sem nam ponudita dve možnosti – naše popotovanje lahko začnemo naravnost proti jugu vzdolž vzhodne obale ali pa zavijemo na zahodno obalo. Prva opcija, vzhodna, ki gre naravnost na jug, je manj dinamična in precej ravna. Kolesarjenje po cesti je relativno varno in nezahtevno. Do mesta na jugu otoka Bonifacio imamo približno 200 km, kar pomeni, da  moramo med potjo kar nekajkrat poiskati prenočitev. Na voljo so kampi, ki so lepo oskrbovani, tam pa vsak kolesar najde nujne potrebščine. Če si pred spancem zaželimo že kakšen klanec, se enostavno podamo desno v notranjost otoka in po nekaj kilometrih že lahko zagrizemo v kar strme klance.

Bonifacio na skrajnem jugu je res impozantno mesto, ki ga krasijo visoke pečine. Ko pa se s kolesom podamo na zahodno obalo, te pečine postanejo naš vsakdanjik. Ravnih cest tukaj ravno ne bomo srečevali, tako vertikalno kot horizontalno. Ceste se vijejo levo in desno okoli zalivov ter se ves čas dvigajo in spuščajo. Tudi varne niso več toliko, saj ponekod niso pretirano široke, brez polne črte ob robu itd. No, ne povsod, ko se spuščate v Ajaccio, ki je starejšim Slovencem poznan po letalski nesreči, je cesta res široka in na njej zlahka dosežete vašo maksimalno hitrost.

Kakorkoli, kolesarjenje po Korziki vam ostane v spominu po neverjetno lepi oz. zanimivi pokrajini. Če pa se podate nekoliko bolj v sredino otoka, morate biti izredno pazljivi na prašiče ob cestah. Bližnje srečanje z njimi vam lahko še prav posebno ostane v spominu – v tem primeru žal neprijetnem.