Zadnja tri leta se po prvem delu triatlonske sezone skupaj s trenerjem Grego Zoretom in skupino, s katero sicer treniram, odpravimo kolesarit v Dolomite. Poletni kolesarski kamp je odlična priprava na drugi del triatlonske sezone. Vsako leto znova smo navdušeni nad kolesarjenjem, med prelepimi vrhovi in čez prelaze, ki v dobri družbi še prehitro mine. Tudi letos ni bilo drugače.

 

Prvi dan

Ekipa se je s kombijem odpravila iz Kamnika v italijansko mestece Arabba v osrčje Dolomitov, kjer smo se nastanili.

Ker smo prišli pozno, smo se odločili za krajši kolesarski krog in sicer legendarni Sella Ronda. Kolesariti smo pričeli iz Arabbe direktno na prelaz Pordoi, ki je na višini 2.239m. Vzpon je lep, ne preveč strm in z lepim spustom na drugo stran v dolino proti Canazeiu.

Po približno šestih kilometrih se spust razcepi. Ena pot vodi v Canazei, druga pa proti prelazu Sella, ki je na višini 2.218m. Po osvojitvi prelaza Sella nas je ponovno čakal spust v dolino. Okrog nas pa čudoviti razgledi ter ponoven vzpon, tokrat na prelaz Gardena, ki je na višini 2.136m. Na vrhu slednjega je pričelo rahlo deževati, zato smo se hitro spustili v mesto Corvara in čez prelaz Campolongo (1.875 m) nazaj v Arabbo. Prvi dan smo tako prekolesarili skupaj 58 km, ter naredili 1.800 višinskih metrov. Mokri od dežja, ter ob kolesarjenju na ne najvišjih temperaturah, smo si takoj po povratku privoščili razvajanje v hotelskem wellnessu.

 

Drugi dan

Za ta dan smo planirali že malo daljšo in tudi kar se višinskih metrov tiče, zahtevnejšo etapo.

Začeli smo z vzponom na prelaz Campolongo, ki ni tako zahteven in je zelo prijeten kot ogrevanje. Nadaljevali smo čez prelaz Gardena, kjer nas je pričakal kar dolg, vendar ne zelo strm vzpon. Sicer so mi bolj všeč bolj strmi klanci, ampak kljub temu sem zelo užival ob vzponu na Passo Gardena. Nadaljevali smo na prelaz Sella s katerega smo se spustili v mestece Canazei. Iz Canazeia smo se povzpeli na prelaz Fedaia (2.057m), na vrhu katerega nas je pričakalo veliko jezero. Passo Fedaia je verjetno moj najljubši vzpon od vseh, ki smo jih prevozili v zadnjih dneh, saj se pot nanj ves čas strmo vzpenja, na koncu pa te kot nagrada pričaka čudovito razgled na jezero. Na spustu iz prelaza Fedaie se da peljati zelo hitro, tako smo na kolesu dosegli hitrost 95km/h. V spustih zelo uživam, ko so hitrosti res visoke in je podlaga primerna ter so zavoji zelo lepo speljani. Spust iz Passo Fedaie vse to omogoča. Na koncu spusta smo naredili postanek in si privoščili jabolčni zavitek in pijačo. Po postanku smo se vrnili v Arabbo. Vreme nam je bilo naklonjeno cel dan . Na etapi smo prevozili 85km in 2.500 višinskih metrov. Etapa je bila kar zahtevna, vendar v dobri družbi čas zelo hitro mine.

 

Tretji dan

Tudi tokrat smo se odpravili na približno enako zahtevno etapo kot dan poprej.

Ponovno smo začeli z vzponom na prelaz Campolongo in se nato spustili v mesto La Villa, od kjer smo se povzpeli na prelaz Valparola (2.168 m). Od tam je sledil spust. Spustili smo se približno dva km do prelaza Falzarego (2.168 m), s katerega smo skoraj prišli do Cortine in nato zavili desno proti prelazu Giau. Prelaz Giau (2.236 m) je s severne strani, s katere smo ga vozili, lažji kot iz nasprotne strani. Ko smo prevozili vrh, smo se spustili kakšen kilometer, nato pa se ustavili v pravi italijanski gostilnici, kjer so nam zopet postregli z odličnim jabolčnim zavitkom in pijačo. Ko smo se dodobra okrepčali, je sledil spust na drugo stran prelaza Giaua in povratek v Arabbo. Na koncu se je nabralo 85 km km in dobrih 2.300 višinskih metrov, prepeljanih v lepem, sončnem vremenu. Popoldan smo v 20 metrskem bazenu v mestu La Villi opravili še krajši plavalni trening.

 

Četrti dan

Za četrti dan smo se odločili, da si malo odpočijemo, zato smo izbrali lažjo traso. Odpeljali smo traso SellaRonda v obratni smeri kot prvi dan.

Ogreli smo se na prelazu Campolongo in se spustili v mesto Corvara, potem pa pot nadaljevali na prelaz Gardena, se ponovno spustili in nadaljevali kolesarjenje na prelaz Sella. Kot zadnji vzpon dneva je sledil prelaz Pordoi, na katerem se je vreme že začelo kisati. Tik pod vrhom je začelo močneje deževati, zato smo se hitro spustili do Arabbe in uspeli ostati skoraj popolnoma suhi. Popoldan smo se odpravili na tekaški stadion v mesto La Villo in tam naredili še tekaški trening, zvečer pa je sledila sprostitev v hotelskem wellnessu. Malo lažji dan na kolesu je po dveh dneh težkih etap nogam zelo prijal.

 

Peti in šesti dan

Peti dan kolesarjenja sem žal hitro zaključil. Fantje in dekleta iz ekipe so sicer kolesarili cel dan. Sam pa sem že na prvem spustu iz prelaza Giau imel smolo in se “srečal” z asfaltom. Drugače povedano – na spustu sem padel. Tako sem se samo še lahko, po čim krajši poti čez prelaz Falzarego, odpravil v Arabbo. So pa padci sestavni del športa in jih kot take tudi jemljem.

Zato sem šesti, naš zadnji dan v Dolomitih, bil ponovno na kolesu. Za zaključek letošnjega kolesarskega kampa sem se z ekipo povzpel iz Lago di Misurina do vrha Tre Cime in opravil zadnjih 20 km. Potem je sledila samo še pot proti domu z ekipo, s katero sem preživel šest odličnih kolesarskih dni v Dolomitih.