• Pokrajina: Osrednjeslovenska
  • Zahtevnost poti: 4 - zahtevna
  • Kilometrina: Slabih 30 km
  • Čas ture: Urco pa pol
  • Kakovost cest: Lepe in dobro vzdrževane ceste
  • Prometnost poti: 2 - manj prometna
  • Višinska razlika: 634 m

Najina "kolesarska kava"

Najina “kolesarska kava”

20160506_192141

Spoznajte Sanjo. Mojo drago prijateljico, s katero sva preživeli že kar nekaj izjemnih kolesarskih kilometrov. Pravzaprav sem z njo največkrat na kolesu. Punca in pol, vam rečem, pa še na klanec me največkrat strese;) Tako malo za hec, kadar poznava vzpon do potankosti in ko želiva najine že tako visoke utripe še malo povečati. Razen razlike v srčnih utripih (med nama je kdaj tudi 20 udarcev razlike) si sicer deliva veliko skupnega, najina življenjska filozofija se neverjetno ujema, zato sem na trenutke izjemno ponosna, ker je pred letom in pol postala del moje oziroma naše družinske zgodbe. Poleg tega, da rada kolesari in pleza, je tudi mama dveh luštnih sinov, ljubeča žena in odlična kuharica. Njeno rožičevo pecivo sanjam vsakič, ko mi pade cukr in energija na kolesu. Zagotovo dobim cel protvan za vse lepe besede, napisane zgoraj;)

Bil je petek in za obema je bil naporen delaven teden. Že v četrtek zvečer sem prejela njen sms “Jutri kolo?”. Upam, da mi bo zneslo, sem si mislila pred petkom, ki ga je bilo potrebno še preživeti. Izkazalo se je, da je petek v službi minil dokaj nezapleteno in v glavnem terensko, zato se mi je njena pobuda, da popoldne pobegnem na kolo, zdela vedno bolj verjetna. Ob šestih popoldne sva se dobili pred kamniškim zdravstvenim domom. Sanja se je pogovarjala z dvema znankama, ki sta prec, ko sem se jim pridružila, primerjali naju in vprašali: “Ali sta vidve profesionalki?” Spogledali sva se, ker sva bili usklajeni z dresi, se naglas zasmejali, potem pa jima v hecu odvrnili, da je pač to tako, če te mož na kolesu dobro opremi.

Pot do Palovč ni bila ravna. Cesta je lepo strmo vijugala in srečanje z avtom je bilo dokaj redko. Med ovinki so se sončile jase, na njih pa krave in bale sena. Vonj po pokošeni travi in občutek toplega dneva se nama je obema zelo prilegel. Na poti do Budnarjeve domačije sva naleteli na vsaj pet traktorjev. In noben naju od njih naju ni mogel prehiteti;) Na vrhu prvega vzpona prikolesariva do Budnarjeve domačije, ki je edinstven živi muzej življenja naših prednikov, ki s svojo več sto let staro podobo ohranja izročilo starih kmečkih hiš in preprostega načina življenja na vasi.

Seveda med najinim pedaliranjem nikoli nisva tiho. Zmeniva se več, kot če bi sedeli za mizo in srkali kavo. Energija, ki nama jo da kolo, je v primerjavi s kofeinsko različico nepopisna. Predebatirali sva cel teden, malo službe, nekaj domačih zadev in cilje, ki sva si jih zadali v letošnjem letu. Cilji niso skromni. V glavnem so kolesarski, plezalski ali žurerski. Vmes pogledam moj srčni utrip, ki zaradi klanca, številnih izgovorjenih besed, izpadov smeha in poskusov fotografiranja med vožnjo, naraste na 170. Najhujše sva imeli še pred sabo, vzpon do Vranje peči in potem še Velika Lašna. Vse to zaradi najine kleptomanije mine en dva tri. Razgled z Velike Lašne je bil veličasten. Pozno popoldansko sonce je lepo osvetljevalo travnike, spokojno tišino med drvmi in kozolci pa je krasilo spomladansko ptičje petje. Fotografske ideje so se kar vrstile. Še dobro, da naju je čas priganjal, da sva vsakič na hitro odbrzeli dalje. Nekje na začetku spusta sva prevozili tablo, ki naju je opozorila, da sva vstopili v občino Lukovica. Spust je bil strm in čisto malo je manjkalo, da bi zaradi ovčarja, ki je lajal in tekel proti nama, zapeli s kolesa in padli. Sreča je na strani hrabrih in uspelo se nama je obdržati na najinih lepotcih. Spust pomeni tudi vriskanje. Z vzkliki poveš sotrpinu na dveh feltnah , da si srečen, da si si napolnil baterije in da neizmerno uživaš v vsakem obratu vožnje. Če samo namignem, da sva po klancu navzdol zavriskali kar nekajkrat, mi ni potrebno več razlagati, kako fino sva preživeli do petkovega večera. Nič zaspani in nič utrujeni;)

 

Vedno dobro razpoloženi, ko sva na kolesu

Vedno dobro razpoloženi, ko sva na kolesu

Selfie s traktorjem, ki naju ne more dohiteti

Selfie s traktorjem, ki naju ne more dohiteti

20160506_190238

Prišli sva na vrh, čaka naju samo še spust

Vranja peč, kraj, ki ga dobro poznajo tudi plezalci

Vranja peč, kraj, ki ga dobro poznajo tudi plezalci

Pogled s trave

Pogled s trave

Sanja je zaljubljena v življenje

Sanja je zaljubljena v življenje