Konec julija smo se že tradicionalno z domačo triatlonsko ekipo iz Kamnika (Matevž Planko, Domen Obreza, Tjaša Vrtačič) in trener Grega Zore podali na pot proti Italijanskim Alpam na pet dnevne priprave z namenom prekolesariti tamkajšnje prelaze. Stanovali smo v Bormiu, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj mesto res ponuja izvrstno izhodiščno točko za vse kolesarske trase, ki smo jih zadali prevoziti. V Bormio smo prispeli šele zvečer, tako da smo se bolj kot ne odpravili samo še spat.

Za prvi pravi dan priprav smo si zadali, da dvakrat prekolesarimo prelaz Stelvio. Iz Bormia smo se povzpeli proti prelazu Stelvio vendar ne čisto do vrha, saj smo se čez Passo Umbrial  spustili na drugo stran v Švico. Potem je sledilo nekaj kilometrov rahlega spusta in ponovno smo se začeli vzpenjati na prelaz Stelvio tokrat iz Glorenze. Vzpon je tu dolg 25km in premagati je potrebno približno 1700 višinskih metrov. Ko smo prispeli na vrh prelaza nas je čakal samo še zelo dolg spust do Bormia in to je bilo za prvi dan dovolj. Vsega skupaj se je nabralo prevoženih 102km, vozili smo 5ur in 5minut in premagali 3100 višinskih metrov.

Plan za drugi dan je bil preprost, saj smo se odločili, da bomo dvakrat prevozili prelaz Gavia.  Z Bormia se cesta proti prelazu takoj začne rahlo vzpenjati in do vrha prelaza je približno 25km čistega vzpona. Potem, ko smo dosegli vrh prelaza, smo se spustili na drugo stran, kjer je sicer cesta na začetku že kar precej dotrajana, vendar pa spust ponuja čudovite razglede. V dolini smo si v kiosku privoščili panin (sendvič) in Coca colo, ter se po počitku počasi ponovno vzpeli na prelaz Gavia. S te strani je vzpon dolg 16,5km in je bolj strm. Bili smo veseli, ko smo po težkem vzponu prispeli na vrh prelaza, saj smo vedeli, da nas čaka samo še spust do doma. V tem dnevu smo zabeležili prevoženih 85km in premaganih 2660 višinskih metrov.

Za tretji dan kolesarjenja smo si izbrali vzpon, za katerega je Lance Armstrong dejal, da je najtežji kar jih je kadarkoli prevozil v svoji karieri – Passo Mortirolo. Iz Bormia smo se spustili do mesteca Mezzo in od tam začeli vzpon na prelaz. Klanec je res strm od začetka do konca in le nekajkrat se malo zravna, da si lahko malo oddahneš in streseš noge. Odkar kolesarim, še nisem videl toliko ljudi hoditi ob kolesu v klanec kot tukaj. Vzpon je dolg približno 11km, med vzponom pa si na 11. serpentini pod vrhom lahko ogledaš spomenik posvečen odličnemu italijanskemu kolesarju Marcu Pantaniju.  Na vrhu prelaza Mortirolo smo se odločili, da se spustimo še na drugo stran, do mesteca Monno, in se od tam še iz druge strani povzpnemo na vrh. Iz mesta Monna je vzpon dolg slabih 10km, vendar je veliko manj strm in zahteven kot iz Mezza. Ko smo vrh prelaza osvojili še drugič, smo se samo še spustili do mesteca Mezza, kjer nas je pričakal kombi in nas odpeljal do doma. Skupaj se je nabralo dobrih 75km in 2000m višinskih metrov.

Za zadnji dan v italijanskih Alpah smo se odločili za malo lažjo in krajšo traso, saj smo morali po 12h že zapustiti Bormio. Iz Bormia smo se podali na pot proti Livignu vendar samo do prvega prelaza Passo del Foscango, potem pa smo obrnili in se vrnili nazaj v Bormio. Klanec ni prehud in je ravno prav strm in dolg za zadnji dan takšnih priprav, ko so noge že malo utrujene. Na koncu smo zabeležili prevoženih  50km in 1100m višinskih metrov.

Po zaključenih pripravah v italijanskih Alpah so pred mano pomembne tekme letošnje triatlonske sezone. Najprej se bom udeležil Development kampa v Grčiji, ki se bo zaključil z udeležbo na Evropskem prvenstvo za mlajše mladince prav tako v Grčiji konec avgusta.

Lep pozdrav do naslednjega zapisa,

Jan