• Kilometrina: 55 km
  • Čas ture: 3h
  • Višinska razlika: 1000 m

Veliki havajski otok ima ogromno turističnih znamenitosti pa tudi veliko skrivnosti. Prve so vidne v vseh TV-oddajah, turističnih letakih itd., druge pa odkriješ le, ko se toliko zliješ z njihovo družbo, da ti ljudje sami povedo za te kraje. Svetih krajev, področij z močno energijo je na otoku še veliko.

In eno takih področij je tudi okolica Captain Cooka. Tam je zaliv, kjer na drugi strani stoji spomenik v spomin temu angleškemu morjeplovcu, ki je odkril Havaje in je 4 leta po odkritju tam tudi umrl, pod sulicami sicer zelo miroljubnih domorodcev.

Iz Kailue-Kone je do tega zaliva, imenuje se Kealakekua bay, zgolj dobrih 20 km. Možni sta dve poti, spodnja ob morju, po Ali’i drive, ali pa zgornja, avtomobilska, ki pelje potem dalje proti vulkanom. Najbolj elegantno je (ob tej priložnosti tudi največ vidite), če se naredi krog – po eni tja, po drugi pa nazaj.

Ravnine, tako kot skoraj nikjer na Havajih, skorajda ni. Vzpenjate se na Cooka in spustite v zaliv ter nadaljujete ven iz zaliva. In to od morja na 500 nadmorskih metrov. V zalivu ni nobene trgovine, še ob poti navzdol je le kavarna, ki ni vedno odprta, zato je treba pijačo in jedačo nabaviti na Cooku. Tam je tudi sadja v izobilju, tako da osvežitev ne bo problem.

Ko pa ste enkrat v zalivu in če ste morda triatlonec, bi bil verjetno greh, če ne odplavate do spomenika preminulemu Kapitanu Cooku. 1,6 km je do tja, ceste ni, edino z vrha vodi še pešpot. Kar je najbolj zanimivo, plavanje do tja lahko postane zelo zanimivo, saj v 80 odstotkih srečate jato delfinov, ki se znajo poigravati okoli vas. Jata zna šteti tudi preko 100 primerkov. Morje je tu globoko, do 20 m, pred spomenikom menda celo 150 m. Iznenada pa se pojavi pred tabo ploščad z neštetimi, raznovrstnimi, pisanimi ribami in želvami, ki obirajo pisane korale. Spomenik je pod zaščito Commonwealth držav, dostop je dovoljen vojski ampak za hiter posnetek ne bo težav. Kar pa je še posebej razveseljivo – v tem zalivu ni morskih psov. Pridejo pa kiti, ki konec novembra priplavajo z daljne Aljaske semkaj skotit mladiče. In če se znajdete s kitom skupaj v vodi, potem je to trenutek, o katerem boste lahko pripovedovali svojim otrokom.

Kolesarjenje nazaj domov se začne s takojšnjim klancem, ki pa ni nikjer zares strm, tako da se noge postopoma privadijo nazaj na pritiskanje pedal, je pa klanec dolg in izpostavljen soncu. Kar pa na Havajih pač ni nič presenetljivega.