• Zahtevnost poti: 4 - zahtevna
  • Kakovost cest: še kar v redu
  • Prometnost poti: 3 - srednje prometna

 

Ponedeljek, devetega aprila, je bil v Egiptu državni praznik; bil je velikonočni ponedeljek za pravoslavne in koptske kristjane. Slednji so prvotni prebivalci Egipta in so v manjšini, prevladujejo muslimani. V restavraciji dobrega hotela sem si privoščil obilen velikonočni zajtrk in večji del dneva ostal v Sharm el Sheikhu oziroma okolici ter se še enkrat okopal v Rdečem morju. Turistični kraj sem zapustil popoldne in čakalo me je kar nekaj klancev. Spet me je začela spremljati policijska patrulja, v samem Sharmu me ni. Zvečer so me spremljali vse do hotela v mestu El Tur in bili spet tam zgodaj zjutraj. Po zajtrku sem policiste prosil, da bi se najprej okopal v morju in dovolili so mi ter me pospremili do plaže, kjer sem se še zadnjič na poti okopal v morju. Najmanj trije so bili vedno v avtomobilu oziroma kombiju, včasih jih je bilo tudi šest in vsi so bili oboroženi s puškami ali pištolami. Glede na to, da sem kolesaril v glavnem čez puščavo, lahko rečem malo za šalo in bolj zares, da je bilo včasih orožja več kot listja in trave. Včasih je bilo moteče, da so bili vedno poleg in sem jih moral prositi celo za kratek postanek zaradi stranišča ali pijače. Poleg tega sem jih včasih moral čakati, da so se zamenjali. Po drugi strani je bilo dobrodošlo da so bili poleg, ker ni bilo nadležnih domačinov, včasih pa so me kak kilometer zapeljali z avtom. No, čisto vedno jih tudi ni bilo. Denimo tisti dan zgodaj popoldne, ko sem fotografiral okolico in iz lastne malomarnosti nisem zaprl male torbice na krmilu, kjer sem imel tudi fotoaparat. Odpeljal sem se naprej in niti nisem opazil da mi je aparat padel ven. Kasneje sem povedal policistom, kje približno sem nazadnje fotografiral in zvečer v kraju Abu Zenima prespal na vrtu policijske postaje, ker mi drugje zunaj niso pustili. Ko sem spal, je komandir tistega okrožja prišel do mene in mi prinesel fotoaparat. Eden od policistov se je sprehodil ob cesti in ga našel. Žal je bil aparat delno pokvarjen, saj je deloval le na daleč oziroma zoom ni deloval.

V sredo pozno popoldne, ko je bil še dan, so me policisti na vsak način želeli peljati do predora pod Sueškim prekopom, a sam tega še nisem želel dokler se ne znoči. Kar malo so obupali nad menoj in ni jih bilo več na spregled. Zvečer sem jih vseeno pogrešal, saj sem (pravilno) predvideval, da skozi predor ne bo mogoče s kolesom. Na srečo sta mi z avtomobilom ustavila dva domačina in me peljala na drugo stran predora. Tako sem tudi zapustil Sinajski polotok in še isti dan kolesaril v bližnji Suez. Naslednji dan sem ostal v mestu in kolesaril le po njem, upajoč, da bom uredil fotoaparat, a žal s tem ni bilo nič. V bližini sem si ogledal tudi Sueški prekop. V petek sem prikolesaril v prestolnico in daleč največje egiptovsko mesto Kairo. S širšo okolico ima 18 milijonov prebivalcev in je tudi največje mesto v Afriki. To je bilo moje prvo velemesto na tej poti, čeprav ni dosti manjkalo da bi bilo tretje. Ampak Jeruzalem še nima milijon prebivalcev, v Amman pa nisem šel, čeprav sem bil le 40 kilometrov stran in je bil v načrtu, a zaradi časovne stiske in dolgega vzpona sem to opustil. Neprijetno sem bil presenečen nad kaotičnim prometom v Kairu. Bil sem že v veliko velemestih in doživel marsikaj, a tako slabih in norih voznikov nisem videl še nikjer. “Kje so zdaj policisti?” sem se spraševal. V Sharmu sem srečal zobozdravnika Sohaiba in organiziral mi je nočitev pri prijateljih v bloku vzhodnega dela Kaira. Naslednji dan nisem sedel na kolo, pač pa sva šla z Ahmadom, prijateljem Sohaiba, po bližnji okolici z njegovim motorjem iskat primeren servis za fotoaparat, a nisva nič uredila. Zvečer sva šla s Sohaibom v bližnje mesto Badr, kjer ima v sklopu univerze zobno ordinacijo. Na dvorišču univerze je bil koncert, ki ga je imel Tamer Hosny, eden najbolj priljubljenih egiptovskih pevcev. V nedeljo sem še ostal v stanovanju Ahmada in se družil s še nekaterimi njegovimi sostanovalci. Kolesaril sem po okolici in oddal fotoaparat v popravilo. Nedelja je v muslimanskem svetu navaden delovni dan.

DATUM KONČNA DESTINACIJA DNEVA KILOMETRI DNEVA

9.4.              El Tur                     26 km
10.4.            Abu Zenima          58 km
11.4.             Suez                       126 km
12.4.            Suez                       25 km
13.4.            Cairo                     125 km
15.4.            Cairo                     17 km