Mar danes kdo še kolesari brez čelade. V praksi se pojavlja paradoks, ki pokaže, kako smo ljudje, v našem primeru kolesarji, pravzaprav neumni. Če opazujemo mestne kolesarje zlahka ugotovimo, da jim je čelada španska vas. Težko boste namreč videli kolesarja, ki se pelje v trgovino po špecerijo s čelado na glavi. Tisti, ki se peljejo v službo tudi ne, razen tisti, ki so tudi hobi, pardon rekreativni kolesarji ob prostem času. In kje je največ prometnih nesreč, v katerih so akterji kolesarji? Ja, ravno med mestnimi kolesarji, v urbanem okolju, kjer je promet najbolj zgoščen, kakopak. Če opazujemo rekreativne kolesarje, tiste, ki kolesarijo zato, ker trenirajo, vadijo, ali so pač »panoramci«, pa bomo težko našli glavo brez čelade. Kar je sicer v redu, vendar bi obvezno morali tudi mestni kolesarji nositi čelade. Uh, ta čelada je tako nerodna reč. Kam jo dati, ko kolo parkiramo pred trgovino, šolo, službo? In zakaj bi jo nosil, če pa se vozim petnajst kilometrov na uro? Pa še z zakonom ni predpisana! Izgovorov je torej precej. Sam ne spadam med tiste, ki bi za sveto zahteval, da so čelada za kolesarje obvezne. Vsakdo namreč sam ve, kaj je bolj varno in kaj ne. Enako je z varnostnimi pasovi v avtomobilih. Še danes trdim, da se ne bi privezovali, če bi ne bilo v vsakem novejšem avtu tistega zoprnega opozorilnega piskanja, dokler ne vtaknemo pas. Elegantna rešitev. Sodobna tehnologija pride vedno prav.

Torej, kako prepričati kolesarja, da je čelada obvezna tudi, če gremo samo do prodajalne? Boj z mlini, katerim veter pomaga, se bi lahko reklo. Ko bo sprejet zakon, da se na kolo ne sme brez »kahle«? Mogoče, najbrž, prav gotovo. Upajmo, da bomo to doživeli tudi mi, ki še bicikliramo. Zanimivo je tudi opazovati otroke. Ko so majhni, ko jim še starši iz kleti ali garaž vlečemo kolesa s čelado vred, jo imajo stalno na glavi. Takoj, ko se »osamosvojijo«, ko si kolo sami pripeljejo iz kleti na dvorišče pa čelada ostane na polici. Je bolj frajersko kolesariti brez nje? Najbrž. Resnica je v tem, da nas moti. Moti nas tudi, če smo jo imeli od prvega koleščka naprej na glavi, ko bi človek bil prepričan, da smo se rodili s čelado na glavi…pa nas spet motijo prvič, ko nam je starši ne poveznejo. Vse smo poskusili in nič ne zaleže. Sam sem bil prepričan, da otroka moti čelada zato, ker starši ne vedo, kako se čelada sploh nosi. In če oni tega ne vedo, vedo samo, da brez nje otrok ne sme na kolo, jo imajo skoraj vsi nataknjeno tako, da je normalno, da jih moti. Bodite pozorni in kmalu boste ugotovili, da imajo skoraj vsi otroci napačno poveznjene na glavi, čeprav ob vsaki kupljeni pripadajo tudi navodila za uporabo. Nihče jih ne prebere. Drugi trik je tudi ta, da se otroku kupijo čelade, ki so njim všeč in ne staršem. Če je otroku nekaj všeč, to z veseljem nosi, kajne?
In smo spet pri vzgoji. Starši smo krivi za vse. Pa vendar, kot kaže bomo kmalu dobili dodatno pomoč.

Javna agencija RS za varnost promet je v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za infrastrukturo ter Zavodom RS za šolstvo podpisala skupni sporazum o nadgradnji in izvajanju prometno-vzgojnih aktivnosti na vseh ravneh izobraževanja. Namen podpisa sporazuma je predvsem učinkovitejša, celovita in sistemska vključitev programov prometne vzgoje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ključni akterji na področju prometne varnosti in vzgoje otrok smo se skupaj zavezali, da v naslednjih letih okrepimo aktivnosti, razvijemo nove programe in gradiva za otroke, mlade in starše, izvajamo aktivnosti v sodelovanju s šolami ter usposabljamo učitelje in druge strokovne delavce.
Ob tej priložnosti je ministrica za izobraževanje dr. Makovec Brenčič izpostavila: “Želja nas vseh je, da bi okrepili prometno vzgojo in povezali različne deležnike, ki vstopajo v šolski prostor.”
Minister za infrastrukturo dr. Gašperšič pa je poudaril: “Vesel sem, da je podpisan sporazum, ki neposredno sledi ciljem Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ter bo osnova za dodatno izboljšanje stanja prometne varnosti otrok in mladostnikov.”

Mag. Velov, direktor AVP je ob tej priložnosti povedal. “Podpis sporazuma je jasen signal, da si želimo skupaj nadgraditi programe prometne vzgoje, z dodatnim poudarkom na tretji triadi osnovne šole in srednjih šolah. Javna agencija je tukaj že pričela z dodatnimi aktivnostmi, kot so zbirni portal za šolske poti, prometno-preventivne delavnice v srednjih šolah, dodatna preventivna in video gradiva za delo učiteljev in tudi podporo projektom nevladnih organizacij, ki sodelujeo pri izvajanju naših programov.”

Direktor Zavoda za šolstvo, dr. Logaj:“Na Zavodu si želimo novih programov in predvsem vključevanja mladostnikov z zavedanjem, da je prometna varnost skupna odgovornost.”
Z veseljem bomo spremljali nadgradnjo in izvajanje prometno-vzgojnih aktivnosti…”