Navajeni ste nadgrajevati svoje računalnike, zakaj ne bi še svojega kolesa? Ni nujno, da izpraznite denarnice, lahko pa vam to izpopolni kolesarsko življenje.

Kolesarji poznamo dve vrsti nadgradenj koles. Prva je tista, s katero se ukvarjajo povratniki ali začetniki. To so tisti, ki so nekoč pred davnimi časi, ko so bili še mladi in polni brezdelja, podili svojo specialko do neskončnosti. Potem so se zresnili, si omislili motor ali avto, se za stalno zaposlili, ustvarjali dom in družino, se močno poredili in pozabili na svoje nekdanje užitke. Potem je prišel čas streznitve, življenje je šlo naprej, oni pa so obtičali nekje v nezadovoljstvu s sabo. Lahko da so po dolgem času spet opazili, da so si znova pridobili prosti čas.

Spomnili so se na svojo staro dobro specialko v kleti, jo šli pogledat, jo prinesli na svetlobo in zgroženo ugotovili, da se ne spomnijo, ali je to njihovo kolo ali mogoče Kremenčkovo. Čas kletne samote ga je povsem povozil. Nova kolesa so draga, in če ne veš, ali se boš vozil večkrat kakor trikrat na leto, je jasno, da pomisliš, ali se da iz te starinske nepremičnine narediti spet premičnino. Plaho stopite do prvega strokovnjaka, mu pojasnite, kaj imate v kleti in ali se da iz tega narediti spet kolo. Strokovnjak ga bo hotel videti, pregledati, preizkusiti, poslušati vaše želje in na podlagi vsega zaključiti s kako mislijo oziroma nasvetom. Ponavadi se da. Največkrat se da. Pravzaprav se vse da, le če se splača. Strokovnjak vas lahko spet postavi na vaše kolo, vendar vas lahko opredalčka kot retro frika, vas oskubi za nekaj novih delov, ki jih je treba nujno zamenjati, ali pa vam predlaga, da začnite varčevati za novo kolo, ker je to samo še za na odpad ali v boljšem primeru za hišni muzej.

Važno je le, da je brezhibno
Prvo in edino pravilo pri nadgradnji je to, da ne komplicirate. Ne ozirajte se na trenutno modo in spomnite se, da je kolesarjenje zgolj samo kolesarjenje in da je vse, kar potrebujete za te užitke, kolo, ki je v brezhibnem tehničnem stanju. V našem prvem primeru bo prav gotovo treba nujno zamenjati pnevmatike in zračnice, ki so v vseh letih počitka gotovo preperele in otrdele. Zamenjati je treba še vse pletenice, ker so zarjavele in zato vaše zavore in prestave ne bodo delovale brezhibno. Zamenjamo še trak na krmilu, seveda kolo temeljito očistimo, preverimo vse vijake, če še dobro držijo, zarjavele zamenjamo, naoljimo vitalne dele in gremo. Naj vas ne moti, če imate prestave še vedno na spodnji cevi, če imate pletenice, »zajle« čez krmilo in podobne retro malenkosti. Pomembno je le, da je kolo brezhibno in da vam ponuja užitke, brez katerih se ne boste mogli vrniti na pot športne rekreacije.

Retro je v modi
In če vam bo v olajšanje, morate vedeti, da je danes v svetu retro kolesarjenje zelo v modi. Pa vendar, v takih primerih se vedno pojavi vprašanje, ali se obnova in nadgradnja sploh splačata, in takoj potem drugo vprašanje, kaj s tem pridobimo, če sploh kaj. Obstaja možnost, da je vaše kolo tako zastarelo, da se ga enostavno ne splača oživljati za kakršno koli resnejšo uporabo. Lahko pa ga restavrirate in ga uporabljate za kako nedeljsko vožnjo.
Največkrat vam bo strokovnjak rekel, da se ne splača oživljati kolesa, če se ugotovi, da ni novih delov, ki bi ustrezali vašemu oldtajmerju. Privijačiti stare kose opreme, ki so še dobri, pa je tudi težko, ker so že skoraj gotovo izginili iz večine kolesarskih delavnic. Kolesarska tehnika je šla v zadnjih dveh desetletjih bliskovito naprej in stara oprema je danes last le strastnih zbirateljev ali sem in tja kakega servisa, ki ni pometel skladišča že desetletja.

Kaj pridobite z obnovo ali nadgradnjo?
Svojemu ljubljenemu kolesu, s katerim ste nekoč preživeli nepozabne ure in ure, boste podaljšali življenjsko dobo, spet boste uživali. Ker se niste dolgo vozili z dobrim kolesom, ne boste vedeli, kakšne so prednosti sodobnih »makin«, zato bo vaš užitek toliko večji. Sodobna, nova kolesa so lažja, imajo boljše zavore, so udobnejša in jih je laže obvladovati oziroma voziti.

Danes je v Sloveniji kolesarjenje že tako priljubljeno, da najdete tudi veliko zbirateljev starih koles, še posebno specialk. Torej, če kupujete novo kolo, se posvetujte s kakim dobrim prodajalcem koles, ki vam bo starino prav gotovo vzel v račun, vam prodal noviteto in tako bosta zadovoljna oba. Vi boste imeli novo kolo, on pa bo mogoče zaslužil kak evro več, ko bo starino restavriral in jo prodal kakem zbiratelju. V zadnjih letih se je namreč v Sloveniji razvil pravi minitrg zbirateljskih zaljubljencev v stara kolesa.

Druga vrsta nadgradnje kolesa
Pred kratkim ste kupili kolo, leto, dve ali tri je že staro. Napredovali ste, ugotovili ste, da hočete več, hočete hitreje, laže, a ste s tem kolesom vseeno še zelo zadovoljni, vendar bi radi nekaj naredili, da bi se bolje vozili. Stroški za nakup novega, boljšega kolesa so preveliki in nepotrebni, torej kaj storiti z našim, še ne tako starim oziroma skoraj novim kolesom?

Najpomembnejši del kolesa so kolesa oziroma obročniki, obroči ali po domače feltne. Na drugem mestu je okvir in potem je vrstni red zelo poljuben. Bolje je vložiti malce več denarja v dobre obročnike kakor v dober okvir. Razlika v vožnji bo opaznejša. Danes, ko so specialke in vsa druga kolesa mahnjeni na »breztežnost«, je treba vedeti, da veliko večje razlike v gramih, dekagramih ali celo kilogramih pridejo med različnimi obročniki kakor med okvirji.

Obročniki
Obročniki so najtežji del kolesa, zato so prvi na vrsti, ko se začnemo poigravati o nadgradnji kolesa. Če se boste odločili za nadgradnjo obročnikov, potem morate biti pozorni, da boste kupili boljše, kar pomeni tudi hitrejše. Vsi boljši so tudi vzdržljivejši, saj imajo boljše, močnejše napere in tudi peste. Med vožnjo je razlika med povprečnimi in dobrimi že ogromna, kaj šele med povprečnimi in vrhunskimi. Ampak z boljšimi obročniki še nismo naredili vsega dela. Nadgradnja so tudi plašči in tudi boljša zadnja kaseta zobnikov, oziroma piramida. Pnevmatike so naš stik s podlago in zato je zelo pomembno, kakšne so na obročnikih. Kakovostna razlika je ogromna in vozne lastnosti so tako drugačne, da ko to preizkusite, mislite, da imate pod sabo novo kolo. No, ne novo, ampak veliko hitrejše, pravzaprav. Strošek ni tako velik, razlika v vožnji pa je ogromna, sploh če si za nadgradnjo omislite še dobre zračnice (med njimi je tudi velika razlika in tudi vplivajo na kakovost vožnje). In če takim zračnicam in pnevmatikam dodate pravo mero zraka z zračno tlačilko, potem si lahko privoščite zelo dobro kolesarjenje. Največja napaka, kar jih počnejo rekreativni kolesarji, je ta, da imajo v veliki večini premalo polne gume.

Krmilo
Vrstni red nadgradnje kolesa se nadaljuje s tisto opremo, ki se stika z našimi telesi. Ste pomislili, kateri deli so to? Jih čisto preveč zapostavljate, kajne? So taki, kot so vam jih namestili v tovarni oziroma prodajalni. Ampak oni ne vedo, kakšno je vaše telo, oziroma ne vedo čisto točno, vi pa po nekaj letih kolesarskih izkušenj že veste, kaj vam bolj ustreza.

Krmilo ni namenjeno samo vožnji kolesa, ampak je tudi »armatura« za vaše roke. Če je krmilo neudobno, vas bodo začele boleti dlani. Če je preozko, vas bo strah vožnje čez ovinke, še posebno po klancu dol, ko so večje hitrosti. Če je krmilo pregloboko, vas bo bolelo vse od dlani do ramen, vratu, hrbtenice, križa … Še oči bodo trpele, ko ne bodo mogle gledati naravnost pred kolo. Trak, s katerim je krmilo povito, se tudi lahko izbira po vaših željah. Nadgradnja vašega krmila je tudi to, da ga pravilno nastavite. Da je v pravi višini, da je toporišče oziroma fajfa prave dolžine ter da so zavorno-prestavne ročice nastavljene tako, da vam omogočajo udoben, varen in funkcionalen prijem.

Pedali in sedež
Pedali so zelo zapostavljen del opreme. Večina jih pravi, da so dobri skoraj vsi, vendar to ni res. Z njimi ste vpeti v kolo, zato je zelo pomembno, kako ste vpeti. Dobri pedali omogočajo zelo dobro vpetje, medtem ko pri povprečnih nikoli ne veš, kdaj se ti bodo odpeli. Poleg pedalov se vedno dobijo tudi nastavki ali blokeji, ki se privijačijo na kolesarski čevelj. Boljši kot so pedali, boljši so tudi blokeji. Pravilno nastaviti blokeje pa je cela znanost. Vsi boljši pedali so tudi lažji in se ločijo predvsem po kakovosti vzmeti, ki držijo čevelj ali pa ga ne.

Sedež je cela znanost. Za vsako zadnjico obstaja drugačen. V prodajalni nam dajo, kar pač sodi zraven kolesa. Po določeni kilometrini pa že lahko ugotovimo, ali nam tak sedež ustreza ali ne. Če nam ne ustreza, se hitro pojavijo bolečine ali omrt¬vičenje uda in udov. »Zaspi« nam mednožje, boli nas zadnjica. Boljši kot smo kolesarji, bolj trd je sedež. Če imamo sedež, ki nam resnično ustreza, potem sploh ne vemo, da ga imamo. Skratka, sedež vas v nobenem primeru ne sme motiti ali ovirati pri kolesarjenju. Če se med vožnjo prestavljate in presedate naprej, nazaj, levo, desno, potem je nekaj narobe. Pravilno izbran sedež je tisti, na katerega pozabimo, da je pod nami. Nadgradnja sedeža je torej boljša izbira, vendar ne velja načelo, da dražji kot je, boljši je. To ne velja predvsem zato, ker imamo zelo različne zadnjice. Še bolj pa je pomembno, da je sedež pravilno nastavljen, kar pomeni, da je v pravi višini in pravem položaju. Sedež ne sme viseti niti gledati v nebo, biti mora naravnost in na povsem točni višini, kar pomeni, da je vsak milimeter pomemben.

Naštel in opisal sem osnovno nadgradnjo. Seveda ta ni nujna, če se na svojem kolesu že zdaj počutite odlično. Pa vendar se včasih nadgradnja lahko spremeni zgolj v osvežitev kolesa, kar pomeni, da zamenjate obrabljen sedež, trak na krmilu, nove pnevmatike ipd. Nekateri boljši oziroma bolj izkušeni kolesarji nadgrajujejo svoja kolesa tudi zgolj z lažjimi deli. V večini primerov so lažji deli kolesarske opreme tudi boljši. Osvežite si lahko tudi kolesarsko garderobo, ki je tudi zelo pomembna za boljše počutje na kolesu.